Najbrž ste se že kdaj vprašali, zakaj vam je nekdo všeč že prvi hip, ko se vam predstavi. Zanj običajno rečete, da je vaš tip. Ste kdaj pomislili, kaj ga določa? Kaj vidite v njem? Kaj pravzaprav pri takih srečanjih vidite najprej? Ste morda opazili nekaj znanega v očeh, v nasmehu ali stisku rok?
Carl G. Jung je opazil, da so moške ali ženske lastnosti, ki jih srečamo pri posameznikih nasprotnega spola, v resnici izraz našega lastnega nezavednega uma. Nezavedno podobo ženske v moškem je poimenoval anima, nezavedno podobo moškega v ženski pa animus. Latinska beseda anima pomeni duša, medtem ko animus pomeni duh, dih ali veter. Animo v moškem predstavlja princip erosa, animus kot podoba moškega v ženski pa princip logosa. Lastnosti erosa, ki so značilne za mitološke boginje, je poimenoval po bogu Erosu, sinu boginje Afrodite, boginje ljubezni, harmonije in lepote. Eros predstavlja ženski, materinsko-erotični princip, ki ima spontan, ljubeč in čuteč odnos do vseh stvari, ljudi in drugih bitij. Jung je pri svojem delu spoznal tudi, da v psihi vseh moških obstaja arhetip prvobitne ženske, ki sicer v realnem svetu ne obstaja. Poimenoval jo je večna ženska. Posameznik jo najprej projicira na svojo mater ali kako drugo pomembno žensko osebo v svojem otroštvu. Kasneje je omenjena projekcija skupaj z nekaterimi elementi iz otroškega doživljanja matere usmerjena na osebo, v katero se zaljubi. V mladosti moški najprej razvija svoj ego, svojo moško plat, zato je njegova ženska plat skupaj z nerazvito funkcijo zavesti večinoma nerazvita in ostaja v globinah njegovega nezavednega. Podobno se dogaja deklici, le da v tem primeru skupaj z nerazvito funkcijo zavesti v globinah nezavednega ostaja njena moška plat. Tam čaka na pravi trenutek za prebuditev, ozaveščanje in integracijo v zavest. Arhetip anime ali animusa lahko ozaveščamo zgolj v odnosu do drugega spola, saj so njune projekcije le tako uspešne.
Animus in njegove arhetipske podobe
V vsaki ženski torej obstaja nezavedna prapodoba idealnega moškega, na osnovi katere si ustvarja mnenje o moškem svetu. Animus v ženski pooseblja njeno moško nezavedno in predstavlja moške like iz njenega otroštva. Sodobna ženska že v zgodnji mladosti potrebuje zglede mitskih oseb v resničnem življenju, da lahko uresniči prirojene ji kvalitete boginj. Če v družini ali družbi ni primernih zgledov, jih morda najde v pravljicah, knjigah, risankah in filmih. Animus se lahko pojavlja v štirih dvoličnih arhetipskih podobah, ki utelešajo moške principe. Najprej kot oče, nato kot mladenič ali junak in nazadnje kot modri starec. Arhetip animusa je torej sestavljen iz arhetipske podobe očeta in nezavednega očetovega ženskega vidika, projekcij na osebnega očeta ter vseh pomembnih moških v dekličinem življenju. Ne govorimo le o podobi nekega moškega, ampak o personifikaciji ženske nezavedne podobe o moškosti sami. Ta podoba ima svojo rast in razvoj, zaradi svoje narave logosa pa ima značilnosti bogov Apolona in Marsa. Apolon pozitivno simbolizira luč zavesti, razum, plemenitost, širokosrčnost, sodelovanje, duhovnost in intuicijo. Negativno je lahko avtoritativen, nastopaški in bahaški ter egocentričen. Mars je v grški mitologiji Ares, bog vojne, zato predstavlja negativno energijo, ki kaže na sebičnost, agresivno napadalnost, neukročeno impulzivnost in strast ter gospodovalnost. Mars v rimski mitologiji je že bolj kultiviran in v pozitivnem smislu izraža notranjo moč, vitalnost, samozavest, pogum in elan. Predstavlja zdravo napadalnost ter pionirski duh, ki daje navdih novim zamislim in načrtom. Pretirano poudarjen logos se torej kaže kot želja po premoči nad drugimi, kot odtujenost, tekmovalnost, impulzivnost in sebičnost.
Naloga animusa je prebuditi žensko iz nedejavnosti ter jo usmeriti pod vedno večji in varnejši vpliv Sonca (1) in Marsa (2), kar ji daje samozaupanje, vendar njen ženski del zato ne sme izginiti. Animus je povezovalec med kompleksom ega in kolektivnim nezavednim. Tisto, kar ženski daje ozaveščeni animus, so narava logosa, jasno razumevanje in globok duhovni smisel življenja. Resnično integriran animus v intimnem odnosu pomeni tudi ustaljenost, čustven odnos, zavezanost in sodelovanje. Ženska, ki zaradi genetskih predispozicij ali zaradi pomanjkanja ženskega vzorca v otroštvu ni dovolj razvila svoje ženske plati, se lahko poistoveti s svojim animusom. Če ta prevlada nad njeno žensko platjo, je njena moška plat preveč poudarjena. V tem primeru se morda raje druži z moškimi kot z ženskami ali pa svojo nerazvito ženskost išče v istospolnem razmerju z drugo žensko, v katero projicira arhetipske lastnosti boginje.
Anima in njena vloga znotraj moške psihe
Anima je eden izmed arhetipov nezavednega, ki se v življenju moškega projicira na osebe ženskega spola. Razvije se iz nezavedne arhetipske podobe matere, preko njegove matere ter njenega nezavednega moškega vidika in preko vseh žensk, ki jih v življenju sreča. Ne govorimo le o podobi neke ženske, ampak o personifikaciji moške nezavedne podobe o ženskosti sami. Ta izvira iz kolektivnega arhetipa anime, ki se v vsakem otroku inkarnira na novo. Zaradi svoje narave erosa anima predstavlja značilnosti Lune (3) in Venere (4). Običajno nastopa v štirih različnih dvoličnih figurah, ki utelešajo ženske principe. Najprej princip matere, nato hetere in amazonke ter medije. Naloga anime je, da moškemu omogoča dajanje in sprejemanje ljubezni ter povezovanje v intimnem razmerju z eno samo žensko. Vse numinozne lastnosti anime, zaradi katerih je imago matere tako vpliven, so spontan proizvod nezavednega. Pretirano poudarjen eros povzroča odvisnost, pasivnost, nestabilnost ega in pomanjkanje identitete. Če deček živi samo z materjo, običajno integrira materino animo. Lahko rečemo, da se zaradi genetskih predispozicij ali pomanjkanja značilno moškega vzorca moški kasneje pretirano istovetijo s svojo animo. Tak tip moškega bo morda svojo nerazvito moškost iskal v drugem moškem, saj bo svoj nedosegljivi, nezavedni del logosa projiciral na drugega moškega.
Ali obstaja idealen partner?
Pri ljubezni sta, na prvi pogled, oba vpletena pod velikim vplivom projekcije anime ali animusa. Lahko rečemo, da je edino zdravilo za zaljubljenost dolgotrajno ozaveščanje, ki zaljubljencema omogoča razlikovati med podobo nezavedne arhetipske projekcije in podobo realnega partnerja. Idealiziranje partnerja namreč ustvarja nerealističen odnos, ki vodi v globoko frustracijo in končno v razočaranje obeh partnerjev. V trenutku, ko projekcije odstranimo, nas ljubezensko razmerje ne duši več, saj dosežemo notranjo svobodo in svojega partnerja lahko ljubimo kot osebo, kakršna v resnici je.
Nedoločene transformacijske značilnosti anime kot dela nezavedne ženske energije v moškem in animusa kot dela nezavedne moške energije v ženski je Jung kasneje na kratko poimenoval sizigija.Sizigija je tako kot vse druge arhetipske figure dvolična, saj deluje na osebni in kolektivni ravni. Ustvarja notranje podobe, na osnovi katerih morda prepozna značilnosti, ki jih ženska želi pri moškem oziroma moški pri ženski. Arhetip posameznika pogosto popelje v takšne izkušnje, ki so v nasprotju z zavestnimi željami ali željami ega. Anima moškega zapelje v neznani svet čustvenih izkušenj, animus pa žensko na individualno pot in v neodvisnost. Sizigija je sestavljena iz treh elementov. V prvi vrsti iz prispevka ženskosti moškemu in prispevka moškosti ženski, zatem iz izkušenj, ki jih ima moški z žensko in obratno, ter nazadnje iz nezavedne arhetipske ženske in moške podobe, ki ju predstavljata arhetipa velikega očeta in velike matere. Pogosto je sizigija vir kompleksov in se kot nezavedna vsebina projicira na partnerja in druge ljudi. Sizigijo lahko ozavestimo z izkušnjami, ki jih kot posamezniki doživljamo v partnerskih odnosih, po potrebi pa tudi v psihoanalitični obravnavi.
Že astrolog Sasportas je govoril o tem, da ima novorojeni otrok vrojene predstave o starših. Pravi, da otrok med odraščanjem selektivno zaznava in vsrkava vase starševske reakcije, ki so skladne z njegovo prirojeno podobo staršev in njunih pristopov do življenja. Govorimo o selektivnem zaznavanju, zato je za določene vzgojne vplive otrok dovzetnejši kot za druge. Tudi Jung govori podobno, ko pravi, da duša novorojenega otroka ni »tabula rasa« ali nepopisan list, kajti otrok pride na svet z dednimi vidiki in z individualno razvitimi možgani.
Duša kot točka srečevanja jina in janga
Vloga arhetipov anime in animusa ima v naših življenjih velik pomen, kajti njune skupne energije sestavljajo našo dušo. Duša je sicer brezspolna, vendar je sestavljena iz moške energije jang in ženske energije jin. Vsak človek torej v sebi nosi oba aspekta, ki sta vezana na spol posameznika in na njegovo življenjsko poslanstvo. Moški naj bi v času krize srednjih let v svoje življenje začeli vključevati ženski aspekt, ženske pa moški aspekt. V tem obdobju se običajno pokažejo številni zanemarjeni vidiki psihe, ki se skušajo izraziti z zahtevo po celovitosti ali individuaciji. Polarnost med ženskim in moškim principom se v tem času vedno bolj zaostruje. Vsekakor pa to ni nujno kritično obdobje, kritično je lahko le, če se spremembam upiramo. Vloga anime in animusa v našem življenju je, da delujeta kot most ali vezni člen med zavestjo in notranjim nezavednim svetom. Torej je njuna naloga, da vsebino kolektivnega nezavednega prineseta v doseg zavedanja ega.
V času krize srednjih let je ženska pripravljena opustiti igro boja za prevlado v zakonskem in poklicnem življenju. Običajno ji ni več do prepira samo zaradi tega, da bi obvladala svojega partnerja, temveč raje išče resnico v sebi. Zaslug za dosežke ne prenaša več nanj, ampak sama išče mesto v družini ali družbi. Negativni animus, ki je morda v preteklosti omejeval njeno svobodo zaradi občutkov manjvrednosti, ji zdaj lahko daje moč razumevanja. Lahko prepozna, da so nezavedno projicirani moški aspekti sposobnosti njene lastne psihe. Tudi moški v srednjih letih se lahko prepusti individuaciji in bolj ozavesti svojo animo ali žensko dušo. Zdaj je pripravljen, da čustvenih konfliktov in neuspehov svoje anime ne projicira več na ženske v svojem življenju, temveč vidi vzrok v prezrti notranji ženski. Prejšnje prepričanje, da se morajo spremeniti »zunanje« ženske, se postopoma umika, saj mora moški ozavestiti žensko v sebi, jo priznati in pokazati svetu. Le v tem primeru bodo lahko prijaznost, spontanost in ljubezen poživljale vsa njegova razmerja.
Pomembnost integracije osebne sence
Jung posebej podarja, da je integracija osebne sence ali osebnega nezavednega prva stopnja v analitičnem procesu, brez katere spoznanje anime ali animusa ni mogoče. Osebno senco, ki predstavlja ujeto psihično energijo, lahko uresničimo in spoznamo le v odnosu do drugega, animo in animusa pa le v odnosu do nasprotnega spola. Ko moški ali ženska na poti individuacije s pomočjo dela na sebi ali psihoanalize sprejmeta značilnosti drugega spola v sebi, lahko nerazvita inferiorna funkcija prežame tudi animo in animusa. Šele takrat lahko duša začne izražati psihološko funkcijo, ki je bila manj razvita. V dolgotrajnih intimnih razmerjih smo nekako prisiljeni odstraniti projekcije, in tako nam morda uspe priznati tudi drugi spol v sebi. V odprtih romantičnih razmerjih pa imajo čarobne lastnosti anime ali animusa, projicirane na ljubico ali ljubimca, le malo možnosti za integracijo, ki omogoča celovitost.
Opombe:
(1) Astrološko Sonce v znamenju, hiši in aspektih predstavlja očetovski princip, našo osnovno bit, življenjsko, vitalno in duhovno energijo posameznika, ki ga vodi v izgradnjo osebne identitete. Ko ženska stopi na pot individuacije in ozavešča svoj animus, ji Sončeva energija pomaga k osredotočenemu zavedanju lastnih želja in hotenj. Jasno jo usmerja k cilju ter vodi h globokemu razumevanju duhovnega smisla življenja.
(2) Astrološki Mars predstavlja moč volje, poguma, vztrajnosti in način aktivacije, pa tudi način in moč naše napadalnosti, jeze in agresije. Te individualne značilnosti, ki so v horoskopu določene z znamenjem, hišo in aspekti, predstavljajo začetno zagonsko silo, ki aktivira animus, da lahko dosežemo smisel, ki ga predstavlja naše astrološko Sonce.
(3) Luna v astrološkem znamenju, hiši in aspektih predstavlja materinski princip sprejemanja, negovanja, navezanosti in odvisnosti. Kaže nam spreminjajoči se svet naših čustev, občutkov in instinktov. Simbolizira naše pretekle izkušnje, osebno nezavedno in podzavestne vzgibe. Pri ozaveščanju anime te lastnosti moškega čustveno omehčajo in se kažejo kot prijaznost, sprejemanje in sočutje do sebe in drugih.
(4) Astrološka Venera v znamenju, hiši in aspektih kaže našo notranjo in zunanjo lepoto ter naše vrednote. Posameznika usmerja k iskanju popolnosti v medčloveških odnosih, ljubezni, spolnosti ali umetnosti. Predstavlja pasivno žensko energijo, ki želi biti spoštovana, ljubljena in osvojena. Vpliv Venere na ozaveščanje anime se kaže kot spontano uresničevane želje po usklajenih in harmoničnih odnosih ter po vsem, kar posamezniku daje notranje zadovoljstvo, samoizpolnitev in duševno zadovoljitev.
Viri:
Adolf Guggenbuhl-Craig. Poročiti se ali ne. Ljubljana: Sophia, 1998.
C. G. Jung. Aion. Celje: Društvo Mohorjeva Družba, 1951/2010.
Eugene Pascal. Živeti z Jungom. Ljubljana: Sophia, 1999.
Liz Greene. Relating. Maine, USA: Samuel Weiser, 1978.
