Značilnost čustvene energije je, da je neprestano v gibanju[1]. V primeru travmatičnih doživetij ali ob ponavljajočih se negativnih doživetjih pa se čustvena energija začne kopičiti na določenih mestih v telesu. Nastane energetska blokada, »bolečinsko jedro«, kot ga ustrezno imenuje Eckhart Tolle. V geštalt terapiji govorimo o psihični nakopičenosti oziroma kompleksih. Ena od štirih nakopičenosti, ki oblikujejo ustroj naše osebnosti in celo našega telesa, so introjekti, opisani zgoraj. Nevroznanstveniki so v številnih študijah ugotovili, da se spomini ne shranjujejo samo v možganih, temveč tudi v drugih organih, pravzaprav v vseh telesnih celicah. Govorijo o celičnem spominu. »Telo hrani vse naše življenjske izkušnje. Te ga dobesedno oblikujejo.« (Richter 2012, 48) Te oblike so deloma vidne tudi na zunaj, na primer kot huda oblika močne mišične zategnjenosti, ki je povzročila ukrivljen zgornji del hrbta, kot želvji oklep. Telo, ki deluje kot oklep, osebo ščiti pred psihičnimi ali fizičnimi udarci od zunaj.
Ti introjekti delujejo na nezavedni ravni in pogojujejo naše vedenje, naše akcije, reakcije. So kot programi v računalniku, ki potekajo v ozadju, da mi lahko funkcioniramo. Dokler se jih ne zavemo, živimo kot roboti, ki vedno znova ponavljajo iste stavke, iste scenarije, se jezijo zaradi vedno istih stvari, delajo vedno iste napake, k sebi pritegujejo isti tip ljudi – ob katerih doživljajo vedno ista razočaranja. In ko rečemo roboti, si zlahka predstavljajmo trdo, okorno, torej nefleksibilno telo, v katerem je ujet nefleksibilen duh. Kalup, v katerem je ujeta naša uboga duša. In prav takšen je bil na začetku moje poti do transformacije moj kipec. A več o njem kasneje.
Ko začutimo, da se v svojem telesu ne počutimo več dobro, da niti dihati več ne moremo, je čas, da nekaj ukrenemo. Naslednji korak iz tega nelagodja je želja po spremembi, zato poiščemo ustrezno pomoč, skozi katero se zavemo, da to, kar nas v življenju ovira, spravlja v konflikte z drugimi, dela nesrečne in bolne, pravzaprav ni naše. Zato se hočemo tega osvoboditi, se transformirati iz robota, ki ga kot z avtopilotom upravljajo nezavedni programi podedovanih in pridobljenih vzorcev vedenja, v zavestno, integrirano osebnost. Pogumno se podamo na pot globoko vase, da pridemo v stik s svojimi telesnimi občutki in čustvi, s pristnimi potrebami, s podobami iz nezavednega, s svojim celičnim spominom. Znova in znova se moramo spustiti v to »podzemno jamo« svojega nezavednega, osvetliti košček za koščkom, ga potegniti na površje, v zavest, si dobro ogledati te »jamske slikarije«, jih predelati in na koncu integrirati. Samo to nas resnično zaceli, pozdravi, krepi v samem jedru naše osebnosti.
Več v poletni številki revije Anima: Rosanda Meško, Delo s telesom v Geštalt psihoterapiji, str. 24-30
Zagotovite si najnovejši izvod revije Anima na https://hermes.ipal.si/izdelek/anima-poletje-2019/
ali obdarite svoje najbližje z naročnino na Revijo Anima https://hermes.ipal.si/izdelek/anima-letna-narocnina/
[1] E-motion = Energy in motion.
