Ste vedeli, da si naše telo kljub stalnemu obnavljanju zapomni vse izkušnje, ki smo jih v doživeli? Telo nam vse življenje z raznimi simptomi sporoča, da potrebuje spremembo. Če tega nismo sposobni zaznati, se težave stopnjujejo in izražajo z bolezenskimi stanji, ki jih ne zmoremo več ignorirati. Verjemite, če bi lahko zavestno prisluhnili svojemu telesu, bi nam imelo ogromno povedati.
Večina ljudi trdi, da svoje življenje usmerjajo sami z lastnimi odločitvami. Če se poglobimo v to trditev, vidimo, da v resnici večino časa delujemo kot roboti, saj smo nezavedno programirani s starimi navadami in vzorci mišljenja, čustvovanja in delovanja. Pretekle travme, vsakdanji stresi, pretirani občutki odgovornosti, strah pred spremembo in strah pred prihodnostjo ali nevarnostjo v izjemno napetem telesu lahko povzročijo zakrčenje nekaterih mišic. Če tako stanje traja dalj časa, lahko povzroči kronične bolečine v hrbtenici, lopaticah, kolkih, kolenih in še kje.
Vse napetosti, zakrčenosti in posledične bolečine, ki jih opazimo in čutimo v telesu, so posledica naših preteklih življenjskih izkušenj. Pogosto to pomeni večdesetletno nabiranje travm in stresorjev v naše mišičje in živčni sistem.
Tako se, odvisno od psihične in telesne obremenjenosti, v zrelem življenjskem obdobju lahko v telesu pojavi kronična mišična zakrčenost, ki jo zmotno pripišemo starosti. Posledice zakrčenosti so lahko hude, saj večini starostnikov omejijo gibanje. Na naše telo prav tako lahko vplivajo nesreče s telesnimi poškodbami, ki nam lahko za vedno spremenijo življenje.
Zaradi refleksa travme, ki ga povzroči strah, ter zaradi bolečin in spremenjenega gibanja poškodovani del telesa občutimo drugače. Po končani rehabilitaciji je, čeprav se tega večinoma ne zavedamo, spremenjeno gibanje celotnega telesa. Zaradi tipičnih refleksnih vzorcev smo se namreč privadili na spremembo. Posledic zaradi spremenjenega gibanja morda niti ne povezujemo z nesrečo, saj nas zakrčenost mišic šele čez leta privede do tipičnih telesnih sprememb, težav s hrbtenico in obrab sklepov.
POMEN SOMATIKE
Naš um, duh in telo predstavljajo nerazdružljivo celoto. Soma grško pomeni telo, kot ga lahko doživljamo le s samoopazovanjem in nadzorom čutno-gibalnih funkcij telesa. Somatika torej pomeni ponovno vzpostavljanje zavestnega nadzora nad gibanjem, ki vpliva na boljšo prožnost telesa in splošno boljše počutje posameznika.
Zavest sama je namreč tista, ki nam v prvi vrsti omogoča, da vsi telesni deli med seboj sodelujejo učinkovito. Vendar zavesti ne moremo enačiti z razumom. Razum lahko primerjamo z računalnikom, priklopljenim na električno energijo, ki jo predstavlja zavest. Šele zavestno občutenje svojega telesa nam omogoča začutiti pomanjkljivosti v njegovem delovanju. Izjemno pomembno je torej razviti zavestno občutenje lastnega telesa, kar so na vzhodu odkrili že veliko pred nami. Predhodniki somatskega gibanja so namreč joga, tai chi, judo, aikido in druge tehnike, ki večinoma izhajajo iz Azije.
Togost evropskega zdravstvenega sistema je na prelomu dvajsetega stoletja nekatere posameznike spodbudila k preučevanju some kot skupka čutno-gibalnih funkcij telesa, ki jih razvijamo od rojstva naprej. Večina pionirjev, kot je tudi Thomas Hanna, je bilo motiviranih za raziskovanje some zaradi posledic lastnih telesnih poškodb ali bolečin, za katere zdravniki niso našli vzroka. V svet so ponesli tehnike, ki so njim samim pomagale okrevati. Med pionirji klinične somatike je tudi naše gore list, Aleš Ernst, ki je v knjigi z enakim naslovom podrobno razložil, kako lahko lahkotno, s pomočjo zavedanja gibov mišic, preidemo iz kroničnih bolečin, ki so nas morda pestile dolgo vrsto let, v bolj zavestno in občuteno gibanje.
Osnovno načelo klinične somatike je, da funkcija definira strukturo. Torej se lahko v primeru daljše omejenosti gibanja zaradi poškodbe, bolezni, travme, ponavljajočih gibov ali daljšega stresnega obdobja, ki v telesu povzroča vrsto napetosti, dogaja, da se gibanje in občutki spremenijo, saj možgani mišično napetost označijo za učinkovito varovalno reakcijo, zato ta postane del običajne možganske funkcije. Kosti v telesu namreč stojijo tako, kot jih vlečejo mišice, mišice pa vlečejo tja, kamor jim ukaže um.
Torej napačno naučene gibe, ki smo jih nezavedno posvojili pri omenjenih težavah, lahko spremenimo le s pomočjo zavestnega uma. Če lekcije ne dojamemo, bolečine v mišicah in sklepih sčasoma zaradi gibalne nepravilnosti postanejo kronične ter nas nemalokrat privedejo do obrabe in kasnejše operacije sklepov ali hrbtenice. Odpravljanje kroničnih bolečin zaradi zakrčenosti in amnezije je možno le z učenjem zavestnih in občutenih naravnih telesnih gibov. Spremembe v možganih so možne le ob rednem zavestnem ponavljanju teh gibov. Klinična somatika je torej izobraževalni proces, s katerim prekvalificiramo določene mišice in tako zavestno spremenimo gibanje.
SENZORNO-MOTORIČNA AMNEZIJA
Številne telesne težave, ki jih pripisujejo starosti, so v resnici funkcionalne težave, povezane z nerabo nekaterih mišic, kar povzroči zmanjšanje živčnih dražljajev iz možganov.
Težava torej izvira iz nezmožnosti možganov, da bi pošiljali živčne dražljaje, kar Hanna (1928) opiše kot senzorno-motorično amnezijo. Pri dolgotrajnem stresu, ponavljajočih gibih ali travmi prav gotovo lahko govorimo o senzorno-motorični amneziji, saj možgani posameznika preprosto pozabijo, kako in kdaj naj zakrčeno mišico sprostijo. Senzorno-motorična amnezija se manifestira v treh celostnih vzorcih gibanja, ki jih imenujemo refleks zelene luči, refleks rdeče luči in refleks travme.
- Z refleksom zelene luči imajo težave ljudje, ki imajo pretiran občutek odgovornosti, so miselno zelo aktivni in usmerjeni k cilju. Pri odraslem človeku se ta refleks izraža z napetimi mišicami zadnje stani trupa, torej mišicami, ki opravljajo raztezanje. Telo se nagne naprej, hrbet se usloči, ritne in zadnje stegenske mišice se napnejo, ramena potegnejo nazaj, glava pa dvigne. Najbolj pogoste težave so povezane bolečinami v spodnjem delu hrbta in išiasom, z bolečinami v vratu in ramenih ter s hernijo diska.
- Refleks rdeče luči je nasproten refleksu zelene luči in se izraža kot obramba človeka pred nevarnostjo ali spremembo. Pri aktivaciji se sproži zakrčenje mišic sprednje strani telesa, skrajša se trebušna mišica, napnejo se prsne ter notranje stegenske mišice. Telesna drža postaja starikava, telo pa nagnjeno naprej. Stisnjenost prsnega in trebušnega predela lahko povzročita plitko in hitro dihanje, aritmijo, astmo, migreno in težave z prebavo. V sklepni fazi se lahko pojavijo ploska stopala ter bolečine v ramenih, kolkih, kolenih in stopalih.
- Refleks travme se sicer ne sproži samo ob nesreči ali poškodbi, lahko je tudi posledica nesimetričnih obremenitev telesa pri delu ali pretiranega športnega udejstvovanja. Pri zlomu noge se mišice na nasprotni strani trupa refleksno napnejo, da bi pomagale telesu k ravnotežju. Še preden se noga pozdravi, spremenjena naravnanost gibanja postane trajna in onemogoča enakomerno obremenitev nog in telesa. Refleks travme se torej običajno vzpostavi zaradi izogibanja bolečini. Navzven se lahko kaže z nagnjenostjo glave, ramen ali celotnega trupa, s šepanjem ali z različno dolgim korakom ter z različno razprtimi očmi. Sčasoma se lahko razvijejo težje oblike prizadetosti telesa, kot so težave s hrbtenico, obraba kolkov in kolen ter skolioza in artritis.
MOJA IZKUŠNJA TRAVME OB PADCU S KOLESA
Moja izkušnja travme je povezana s padcem s kolesa, pri katerem sem si pred nekaj leti zlomila obe kosti na levi nogi oziroma gležnju. Pri operaciji so mi vstavili več vijakov in ploščic in mi po odhodu domov svetovali vsakodnevno hlajenje rane, kasneje pa še raztezanje gležnja v vodi. K večji gibljivosti gležnja sta pravzaprav pripomogla šele fizioterapija v našem zdravstvenem domu in kasnejše redno izvajanje vaj doma. Po šestih mesecih so mi v bolnici s ponovno operacijo odstranili opore in po enem letu vsakodnevnega razgibavanja gležnja sem že lahko »normalno« hodila. Kmalu zatem so se začele pojavljati bolečine v hrbtenici, desnem kolku in nogi, kasneje pa še v kolenu. Bolečina se je torej pojavila na drugi strani telesa, ne na tisti, kjer je bila poškodovana noga. Vedno bolj sem čutila dominacijo in zakrčenost desne strani telesa. Ko sem kljub vsakdanjim vajam zaradi vse večjih bolečin prišla do zdravnika, so enoletne medicinske preiskave pokazale le manjše obrabe sklepov. Sama sem pri opazovanju zaznavala omenjene simptome ter otrdelost mišic po celotni desni strani telesa.
V upanju na izboljšanje sem se odločila za protibolečinsko masažo, kasneje pa še za ravnanje hrbtenice. Vendar ne ena ne druga terapija nista odpravili omenjenih simptomov. Srečno naključje mi je v roke prineslo knjigo o Bownovi terapiji, metodi alternativnega zdravljenja, ki deluje prav na mišice. Po šestih terapijah so se bolečine zmanjšale, vendar sem v nekaterih mišicah še vedno čutila tipične simptome in zakrčenost. Na povabilo terapevtke sem obiskala še delavnico spoznavanja metode AEQ klinične somatike. Na delavnici sem končno dobila prave odgovore o posledicah travmatičnega padca s kolesom. Za AEQ je namreč značilna pendikulacija, s katero si lahko povrnemo občutek in nadzor nad mišicami, zakrčenimi ob travmi, in nad spremenjenim gibalnim vzorcem, naučenim po njej.
Pendikulacija deluje v treh fazah. Pri prvi gre za počasen gib v kontrakcijo (mišice agoniste napnemo do te mere, da gib zavestno občutimo), pri drugi za sproščanje in podaljševanje mišice, pri tretji pa za popolno sprostitev. Po študiju literature o somatiki in AEQ klinični somatiki sem si sama postavila diagnozo, česar sicer pri večjih težavah ne priporočam. Poleg simptomov travme sem pri izvedbi vaj odkrila tudi znake refleksa rdeče luči ter priporočene vaje dodala k osnovnim vajam, ki jih delam vsako jutro. Pravzaprav še vedno zavestno in občuteno raziskujem učinek določenih vaj na celostno gibanje telesa. In vedno znova odkrijem kaj novega.
Viri:
Thomas Hanna (1928). Somatika, Brežice: Založba Primus, 2016.
Delavnica AEQ klinične somatike: dipl. delovna terapevtka Petra Šmit Seljak, s. p., Terapevtski dotik, Vrhnika, 2018.
* * *
Zagotovite si najnovejši izvod revije Anima na https://hermes.ipal.si/izdelek/anima-poletje-2019/
ali obdarite svoje najbližje z naročnino na Revijo Anima https://hermes.ipal.si/izdelek/anima-letna-narocnina/
