Pasji dnevi naj bi trajali od 23. julija do 23. avgusta. Danes so splošno znani kot vroči dnevi poletja. Izvor besedne zveze sega daleč nazaj in je povezan z zvezdo Canis Majoris, ozvezdjem Sirius in Orion.
Manj znano je namreč, da začne po 20. juliju na jutranjem nebu skupaj s Soncem v ozvezdju Velikega psa vzhajati tudi zvezda Sirius. Že od Rimskih časov dalje so bila z zvezdo povezana številna verovanja, verjeli so, da zvezda prinaša nesrečo ljudem, živalim in posevkom. Štirje tedni pasjih dni so veljali za nesrečno dobo, v srednjem veku v tem času niso obhajali niti božje službe. Zvezdo Sirij so imenovali tudi pasja zvezda. Verjeli so, da v tem času pridobijo na moči psom podobni zli demoni, ki so škodovali vsemu, kar na svetu živi. Po drugih pričevanjih naj bi bil to čas podzemeljskega božanstva Nehalenije, kateri so žrtvovali pse, da bi naklonila dobro letino.
Huda vročina, ki se pojavi v tem času je zdravju nevarna, razgreta voda pa je lahko tudi okužena in zato prinašalka bolezni. V starih zapisih najdemo navodila, da naj te dni ne bi pili iz odprtih voda, se kopali ali umivali las, prepovedi pa so razširjene tudi na druga področja: v pasjih dnevih naj se ne bi poročali, zakonci naj bi se izogibali drug drugemu, v tem času naj se ne bi sekal les ali jedlo zelje. Ponekod niso smeli niti na njivo ali v vinograd. Veljali so reki: Če je začetek pasjih dni moker, bo konec suh ali pa Če je prvi dan pasjih dni dež, bo deževalo štirinajstni dni.
Po zvezdi Sirius so v Egiptu je uravnavali poplavno obdobje Nila in jo častili kot boginjo Sopdet. V Grčiji je postala znanilka zelo vročih, pasjih dnevov. Grški pesniki so verjeli, da prinaša vročino, povezovali pa so jo tudi z grmenjem. Homer je v Iliadi zapisal kako je Sirius v poletnih dnevih močna, saj prinaša vročino in trpljenje človeštvu.
Revijo Anima lahko naročite tukaj: https://hermes.ipal.si/izdelek/anima-letna-narocnina/
Pripravila: Manca Švara
Vir: Niko Kuret, Praznično leto Slovencev, Wikipedija
