Devica ni nič od tega in zdi se, kot da je v zodiaku, ki je tako »genialno« sestavljen iz štirih elementov, prehod iz Leva v Devico zelo močan oziroma dokaj izrazit. Lev je intuitivno, abstraktno, srčno znamenje, ki išče neimenovani vir – tisto neizrekljivo skrivnost v življenju, ki jo želimo občutiti, in ki nas tolaži, da smo povezani z nečim večjim ali globljim, in ki nas ponovno spomni oziroma nam obudi zavedanje, da je življenje mnogo več kot kruta in gola materialna realnost – gre za pomembno duhovno zavedanje, da je življenje pravzaprav – simbol.
Za to fazo pridemo v univerzalno izkušnjo Device, ki je veliko bolj skromno znamenje in nima takšnih visokoletečih in abstraktnih ambicij. Devica je polje v zodiaku, za katerega je bilo tradicionalno rečeno, da je najbolj ukoreninjeno v vsakdanjem življenju, v ritualih, v premagovanju vsakodnevnega zmaja, s katerim se borimo v našem vsakodnevnem življenju. Na nek način se moramo bojevati z materialnim zmajem, moramo preživeti, moramo tudi narediti svoje življenje funkcionalno v smislu, da obvladamo veščine, ki so potrebne za našo zemeljsko eksistenco. Devica je bila vedno okarakterizirana kot tista, ki vse to najbolj obdeluje[1] oziroma za vse to skrbi. Vsi moramo biti v življenju Device: Moramo se spopasti z vsakodnevnimi obveznostmi in procedurami, živeti in razvijati moramo funkcionalnost na povsem zemeljskem vsakodnevnem planu.
To se morda na prvi pogled zdi precej enostavno, in po eni strani je Devica v določenem zunanjem oziroma pojavnem smislu na površini zelo banalno znamenje oziroma življenjska téma; vemo, da moramo vsako jutro vstati in pri tem moramo morda premagovati jutranji občutek, da je to včasih težko oziroma neprijetno. Vstati moramo na primer kljub temu, da se ne obeta najboljši dan in nas morda vreme k temu prav nič ne vzpodbuja; kljub vsemu moramo oditi v kopalnico, se umiti, si pripraviti zajtrk, itd. Potruditi se moramo in vsak dan, kot da bi se življenje znova pričelo vsako jutro, na novo iti življenjskim izzivom nasproti – pa najsi bo pred nami karkoli že: delo doma, v službi, ukvarjanje s soljudmi, ki so okrog nas, nadležna vsakodnevna birokratska opravila in podobno. Nekdo v zodiaku pač mora biti oziroma zastopati in predstavljati takšen povsem praktičen vidik življenja oziroma življenjskega funkcioniranja; po vrhuncu individualnega karizmatičnega razvoja in izražanja, ki ga predstavlja peto znamenje živalskega kroga in še pred pojavom resničnega partnerskega elementa medčloveških odnosov (pojava oziroma razvoja enakovrednega odnosa na osi jaz:ti), ki ga predstavlja sedmo zodiakalno znamenje Tehtnice, se še enkrat spustimo prav »do zemeljskega dna«.
Odlomek iz knjige: Matjaž Regovec: Devica, analitična čutilka. Založba Hermes IPAL, 2014.
Fotografija: Catrin Welz-Stein
Knjigo lahko dobite tudi v spletni knjigarni založbe Hermes IPAL: https://hermes.ipal.si/izdelek/devica-analiticna-cutilka/
[1] Seveda je duhovnopsihološka resnica tega pojava še globlja: Devica je edini zodiakalni arhetip, ki se v resnici ukvarja s tem vprašanjem oziroma je edina, ki se v resnici v globljem smislu angažira in s srcem predaja tej dejavnosti. K sreči jo imamo v svoji astrološki mandali vsi in ne samo tisti posamezniki, ki so rojeni s planeti v tem zemeljskem spremenljivem znamenju!
