Pri številnih akcijskih filmskih likih travmatični dogodek povzroči, da se junak in/ali antijunak odpravi na pot nevarnih in ekstremnih dejanj in dogajanj (npr. Mad Max, Batman). Prav tako pogosto je travma iz preteklosti, navadno iz otroštva, razlog za značilnosti, ki izstopajo v dramskih likih. In tak je naš primer.
Donald Draper je osrednji lik ene (tudi po mojem mnenju) najboljših in s številnimi priznanji nagrajenih (med drugim pet zlatih globusov in prek deset emmyjev) ameriških serij zadnjega desetletja – Mad Men (2007–2015). Serija, pri nas prevedena kot Oglaševalci, v sedmih sezonah s po trinajst epizodami prikazuje življenja uslužbencev manjšega, a zelo uspešnega newyorškega oglaševalskega podjetja. Njihovim osebnim in skupinskim vzponom in padcem sledimo skozi skoraj celo desetletje, pri čemer lahko uživamo v odlično psihološko izrisanih in odigranih likih, v dobri montaži in režiji ter barviti scenografiji, ki skozi sezone sledi modnim in oblikovalskim trendom šestdesetih let prejšnjega stoletja.
Če si nameravate Oglaševalce pogledati in nikakor nočete vnaprej vedeti ničesar o vsebini, potem je najbrž najbolje, da prenehate brati. Če pa ste serijo že gledali ali če vam je za razkritja kolikor toliko vseeno, potem le berite dalje. Kajti nadaljevanka ima ponuditi dovolj, da jo boste z veseljem gledali tudi, če veste to, kar je o Donu Draperju razkritega v tem prispevku (nekatere konkretnosti sem izpustila, v izvirniku je razkritega nekaj več).
V nadaljevanju prispevka povzemam članek Travma in sram Dona Draperja avtorice Hillary Jacobs Hendel, ki je bil objavljen na spletni strani Psychology Today konec letošnjega maja in govori o tem, kako se je pri obravnavanem liku kazala in na koncu tudi začela zdraviti njegova iz otroštva izvirajoča travma.
V prvem delu srečamo Dona Draperja kot izjemno uspešnega, samozavestnega in prodornega kreativca, ki ima na videz vse: izjemno kariero, čudovito ženo, dva otroka, hišo v prestižnem predmestju. A kmalu začnemo spoznavati tudi Donovo negativno plat – prekomerno pitje, nesposobnost odreči se drugim ženskam in prikrivanje resnice.
Občasni inserti iz njegove preteklosti nam počasi razkrivajo, da so alkohol, varanje, prikrivanje in laganje mehanizmi, s katerimi preprečuje, da bi na plan prišla bolečina, ki jo je potlačil v svojem težkem otroštvu in mladosti, ki sta bila zanj čas pomanjkanja ne le materialnih dobrin, ampak predvsem čustvene bližine in topline.
Hendlova pravi: »Otroci, na katerih trpljenje se je okolje odzvalo z ravnodušnostjo ali še čim hujšim, pogosto razvijejo travmatski sram. Ko nas kdo prizadene, najprej reagiramo z jezo in žalostjo. Če se na ti naši čustvi nihče ne odzove, se samoobrambno umaknemo. Ranljivo sebstvo se skrije globoko v um, podobno kot želva v svoj oklep. /…/ Sram povzroči, da se hočemo skriti, osamiti in umakniti od povezovanja z drugimi. Zaradi sramu prihaja do telesnih izkušenj, zaradi katerih se počutimo tako, da bi najraje izginili, se razkrojili ali potonili v črno luknjo brez dna.«
Ker njegova travma deluje tako, da Don vedno pričakuje zavrnitev, že vnaprej prepreči možnost za pravo ljubezen. In ker ne zna drugače, se s tem spoprijema tako, da temna občutja utaplja v alkoholu, čustveno lakoto teši z ljubicami in se vede še drugače samodestruktivno.
Potem ko mu gre življenje na vseh področjih vedno bolj navzdol, se v zadnji sezoni dokončno sesuje, a tudi spozna, da je prikrivanje sramu napačna pot. Posebej ganljiv in pomenljiv je prizor, ko svojim otrokom prvič pokaže hišo, v kateri je odraščal, in jim pove nekaj resnice o svoji preteklosti.
V hudi stiski se z avtom sam odpravi na potovanje preko države, na katerem bo ali končal ali se našel. Pot ga pripelje v priznano terapevtsko zatočišče, od koder pokliče sodelavko, s katero sta si bila najbližje, se od nje poslovi in se po koncu klica zgrudi na tla. Tu pristopi k njemu ljubeča terapevtka, ki ga odpelje na skupinsko terapijo. Sam tam ne spregovori, a ko posluša drugega udeleženca, pride do preboja tudi pri njem. Preobrazba se lahko začne.
Tega prizora ne bom opisovala. Na dnu izvirnega članka je video s tem prizorom, tako da si ga lahko pogledate. Tudi če angleško ne razumete najbolje, boste bistvo gotovo razumeli.
Vir:
Hillary Jacobs Hendel: The Trauma and Shame of Don Draper (povzeto 22. 9. 2019)
