Raziskave kažejo, da so danes novorojenčki ob rojstvu veliko bolj družabni, odzivni, dojemljivi za okolje, kot si je bilo mogoče nekdaj predstavljati. Novorojenček danes ni več razumljen kot pasivno bitje, temveč kot bitje, ki se zelo dobro odziva na okolje, v katerega je rojeno. Novorojenček v svojih prvih minutah življenja vidi, sliši ter se premika v skladu z materinim glasom. Vendar pa je pomembno, kot doda Malekpour, da se zavedamo, da je novorojenček vsega tega sposoben izključno v odnosu z drugo osebo. Zgodnje izkušnje, ki jih otrok doživi v svojih prvih letih življenja, pomembno vplivaljo nanj v obdobju odraslosti. Zgodnje pozitivne izkušnje zagotavljajo bolj pozitivne dolgoročne razvojne rezultate in ščitijo otroka pred poznejšimi travmami. Zgodnje izkušnje, ki so polne čustvene in afektivne interakcije z drugimi, spodbujajo in organizirajo otrokovo osebnostno rast in njegovo delovanje v odnosih z drugimi.
Vloga navezanosti
K pomembnosti zgodnjih izkušenj je najbolj prispevala teorija navezanosti, ki jo je razvil britanski psiholog in psihoanalitik John Bowlby. Po njegovem otrokove zgodnje izkušnje s staršem vodijo do splošnih pričakovanj in prepričanj o sebi, drugih, odnosih in svetu. Zgodnji odnos med otrokom in staršem deluje kot »zunanji sistem za notranjo ureditev otroka«. Otrok za svoj emocionalni in socialni razvoj ter preživetje nujno potrebuje občutek varnosti in zaščite, za kar pa je potreben kvaliteten odnos s starši. Na tem mestu je varna navezanost, ki jo otrok vzpostavi s starši, ključen dejavnik za otrokov celostni razvoj. Ko otrok čuti, da je v nevarnosti, ko je pod stresom ali ga je strah, se po zaščito, varnost in bližino zateče k staršem. Slednji so za otroka varno pribežališče, kamor se lahko zateče, ko je v stiski. Otrok se ob varnem stiku s starši pomiri, potolaži, kar mu omogoči, da lahko ponovno raziskuje okolico. To imenujemo »krog varnosti«, kjer starš omogoča varno izhodišče ter tudi varno pribežališče, kamor se otrok lahko v stiski zateče.
Zgodnja navezanost pomembno vpliva tudi na razvoj možganske strukture. Raziskave potrjujejo povezavo med varno navezanostjo in razvojem regulativnih funkcij desnih možganov, pa tudi povezavo med travmatično ali nevarno navezanostjo in neučinkovito regulativno funkcijo desnih možganov (Schore 2001, 10). Rast otroških možganov je odvisna od njihove pozitivne interakcije z možgani odraslega, saj se otrokovi možgani v interakciji povežejo z možgani odraslega. Senzitivna in odzivna starševska skrb je pomembna za razvoj varne navezanosti med staršem in otrokom, vendar če tega ni, ima to pomembne posledice za razvoj možganov.
Članek si lahko v celoti preberete v jesenski številki revije Anima 2019 (letn. 2, št. 3).
Zagotovite si svoj izvod Anime ali si privoščite naročnino na revijo v naši spletni knjigarni.
