Vsak individuum zase je povsem edinstvena entiteta, s svojim povsem lastnim mikrokozmosom, ki ni enak nobenemu drugemu Zemljanu. Svojevrsten unikat. A obenem vsak izmed nas v sebi nosi zgodbe mnogoterih linij svojih prednikov, tako v smislu genetike, kot tudi v kontekstu podedovanih čustvenih in vedenjskih vzorcev ter mentalne postavitve. Avtentični jaz je tako na nek način konstituiran tudi iz naših krvnih predhodnikov, ki jih utelešamo. A do katere mere smo to dejansko ozavestili? Se kdaj vprašamo, kako daleč nazaj in kako dobro poznamo svoje družinske korenine, zakaj je izvor pravzaprav izjemnega pomena in do katere stopnje v določenih vedenjskih odzivih v sebi prepoznamo tisto tako značilno vedenje svojih bližnjih prednikov? Svoje mame ali očeta, morda babice, ki je imela pronicljiv čut za metafizične sfere, za tiste mistične sfere zanimivega in nevidnega, ali pradeda, ki ga nismo nikoli imeli čast spoznati, vendar zanj vemo, da je bil pisatelj s pretanjenim pogledom na svet, ki se je na svojevrsten način izražal v njegovih delih?
Kot je v intervjuju za Animo povedal Peter Hawlina, starosta slovenskega rodoslovja, si »pravi zasvojenec ne postavlja omejitev. Zanimajo ga vsi predniki po vseh linijah. Taki pridejo po vsaki liniji do tam, kjer ni več ohranjenega rodoslovnega gradiva.« V določenih ozirih naj bi nam izkušnjo, ki je v svojem bistvu lahko veliko močnejša kot mentalno spoznanje, nudila metoda postavitve družine. Dejstvo je namreč, da družinska dediščina vključuje tudi nepredelane travme predhodnih generacij, ki lahko vplivajo na odzivanje njihovih potomcev, kar imenujemo proces medgeneracijskega prenosa travmatskih izkušenj. Nataša Magister, ki smo jo v drugem velikem intervjuju v tokratni številki postavili ob bok Hawlini, je pri tem pojasnila, da s tovrstno metodo »iz nezavednega lahko razrešimo nekaj, kar ima v rodbini vzrok več generacij nazaj.« Identifikacija dogajanja na naši nezavedni ravni in razrešitev vzroka pa sta nedvomno esencialnega pomena za našo bit …
Da pa je tokratna Anima tudi prešerna, smo poskrbeli za pronicljiv portret velikega slovenskega poeta-filozofa Franceta Prešerna, ki je iz svoje neptunske idealizacije sveta in žensk črpal inspiracijo za kreacijo svojega brezmejnega in z eno besedo – večnega – pesniškega opusa.
Vabljeni k odkrivanju avtentičnega jaza v vsej njegovi kompleksnosti, konstituirani iz linij vseh prednikov, ki jih v določenih ozirih utelešamo.
Urša Eva Pucelj,
glavna in odgovorna urednica revije Anima
Zagotovite si svoj izvod ali si privoščite naročnino na revijo v naši spletni knjigarni.
