Sanje so simbolni jezik nezavednega dela osebnosti. Skozi svojo simboliko nam lahko posredujejo pomembna sporočila, ki jih naša zavest še ni sposobna sprejeti.
Sanje nam lahko na primer prikazujejo, kje v življenju smo se zaustavili in se ne moremo premakniti naprej. Želijo nam sporočiti, da se verjetno prepogosto znajdemo v določenih situacijah, v katerih smo nemočni in nesposobni, da bi se v življenju oziroma v osebnostni rasti premaknili naprej, na kar nas lahko opozarjajo tako imenovane “ponavljajoče se sanje”. Kažejo nam na stresno situacijo, ki jo je treba razrešiti in ki je povezana z določenim vidikom sanjalčeve osebnosti, katerega sanjalec še ni zmogel sprejeti. Vzpodbujajo nas, naj se zavemo svojih vedenjskih vzorcev in poiščemo druge, učinkovitejše in primernejše načine vedenja.
Carla G. Junga je zanimala skrivnostnost človeške psihe. Preučeval je mitologijo, astrologijo, sanje, sinhronost dogodkov … Človeško duševnost je obravnaval kot celoto zavesti in nezavednega. Oblikoval je teorijo, v kateri je osebnost razdelil na zavestni um, osebno nezavedno in kolektivno nezavedno celotnega človeštva. Najpomembnejši arhetip njegove teorije je sebstvo, ki predstavlja enotnost osebnosti in združuje nasprotja. Cilj življenja je realizirati sebe kot celostno duševnost, ki izvira tako iz osebnega in kolektivnega nezavednega kot iz zametkov individualne osebnosti, ki se v življenju iz potencialov manifestirajo v zrelo in polnofunkcionirajočo osebnost.
V osebnem delu nezavednega so vsebine, ki se oblikujejo skozi življenje posameznika, v kolektivnem pa tiste, ki so se oblikovale skozi razvoj človeštva kot vrste in so prirojene oziroma “vrojene”. Vsebino kolektivnega nezavednega bi lahko primerjali z ogromnim rezervoarjem globinske modrosti celotnega človeštva, ki ga podeduje vsak posameznik. Tvorijo ga arhetipi, ki so približno enaki pri vseh ljudeh, neodvisno od rase in kulture – čeprav se pri vsakem posamezniku oblikujejo na individualno pogojen način. Arhetipi oziroma arhetipske podobe[1] so splošni simboli, ki se ne pojavljajo v neposredni obliki, pač pa so dostopni skozi umetnost, mitologijo, religijo, sanje in domišljijsko dejavnost. Jung je menil, da je nezavedno najbolj avtentičen del človekove osebnosti, njeno bistvo, njegovo vsebino pa lahko razumemo samo intuitivno in s simboli, ki se izražajo prvenstveno preko sanj.
Analiza sanj je ključna
prvina procesa odkrivanja samega sebe. Sanje vedno znova ustvarjajo most, ki
povezuje nezavedni in zavestni um. Ko se po njem sprehajamo, občutimo svoje
ideje, misli in dejanja ter tako dobimo globlji vpogled ne samo v to, kdo smo
in kakšna je naša življenjska pot, temveč tudi v to, kdo bi v potencialu morda
lahko postali še pred svojo smrtjo. Uvid skozi sanje nam lahko pomaga pri
razreševanju te osnovne in individualno pogojene življenjske enigme. Privilegij
življenja je namreč postati, kdor si.[2] (C. G. Jung)
Članek je uvodni del prispevka Nataše Primc Psihoanalitična interpretacija sanj v povezavi s psihološko astrologijo, objavljenega v 1. številki revije Anima, december 2017. Prispevek v se nadaljuje s psihološkoastrološko interpretacijo konkretnega primera (sanje v času plutonskega tranzita na sonce).
[1] Arhetip sam (»an sich«) je neviden. Človeku so dostopne zgolj arhetipske podobe, ki se značilno izražajo v kombinaciji delovanja arhetipa ter polja osebnega nezavednega, ki je značilno za vsakega posameznika posebej.
[2] Vir: https://samoobrazovanje.rs/citati-karla-junga-jungova-mapa-duse/
Zagotovite si svoj izvod ali si privoščite naročnino na revijo v naši spletni knjigarni.
