zimsko sonce

Božič – božji sin ali mali bog

Praznovanje božiča na 25. december je uvedlo krščanstvo v 4. stoletju našega štetja.

Besedilo in slika: Mateja Bartol

avtor

Splošno znano je, da so stara ljudstva v tem času leta praznovala zimski solsticij, sončev obrat – čas, ko odnos med svetlobo in temo doseže svojo skrajno točko, najdaljšo noč. Ta se začne potem krajšati, dokler se ob pomladnem enakonočju ne izenači z dnevom in preda vladavino svetlobi, ki doseže svoj vrhunec ob poletnem solsticiju in se potem izenačuje z nočjo ter ji preda žezlo ob jesenskem enakonočju. In tako od nekdaj in tako naprej, odkar se planet vrti in dokler se še bo …

S temi cikli (in v njih) človeštvo živi od svojih začetkov, le da jim občasno pripiše nove pomene, skladne z vero, uveljavljeno v določenem obdobju in prostoru. Na novo uvedena krščanska ideja, da se je v tem času rodil božji sin, v osnovi pravzaprav ni nič drugačna od predkrščanskega verovanja starih slovanskih ljudstev, božič namreč pomeni mali bog ali sin boga (tako kot je Petrič mail Peter oz. Petrov sin) in ta izraz je ohranjen v večini južnoslovanskih jezikov. Še eno ime božiča je Svarožič – sin Svaroga, starosvetnega boga očeta, praboga, ki ga je simboliziralo nebo s svojim izmenjavanjem svetlobe in teme skozi leto. In ker je ob zimskem solsticiju svetli del dneva najkrajši, so ta dan imenovali tudi kračun.

Prazniku, ob katerem leto začne nov krog, so rekli tudi koleda. Izraz prihaja iz besede kolo, saj se leta obračajo kot kolo. Od tu izvira običaj koledovanja, ki so ga izvajali v tem obdobju.

Ta pomembni prehod v novi cikel so ponekod obeleževali dvanajst dni oz. noči, v obdobju tako imenovane divje jage, ko naj bi po nočnih gozdovih divjale trume nevarnih demonov in duš. V času najdaljših noči sta si namreč tostranski svet ljudi in onstranski svet najbližja, kar pomeni po eni strani nevarnost zaradi zlih bitij, ki domujejo onkraj, po drugi strani pa blagoslov, ki ga z druge strani lahko pošiljajo predniki in božanstva.

Več o tem si lahko preberete na spletni strani društva Slovenski staroverci, od koder so povzeti podatki za pričujoči prispevek in kjer najdete še mnogo zanimivega branja o življenju in modrosti naših prednikov.


Prednikom je posvečena tudi zimska Anima 2020 – najlepše vabljeni k branju. Privoščite si svoj izvod (ali kar ves letnik 2019) in se v času dolgih noči, ko nam je drugi najbolj odprt, približajte svojim prednikom, prejmite njihov blagoslov in okrepite svoje korenine, da boste dobro prehranjeni za potovanje v novem letnem ciklu.

Morda vam bo všeč tudi

X