Ko beremo Yijing (I Ching), jasno vidimo, da čeprav se je način življenja v družbi zelo spremenil, so človekova narava in njegove osnovne potrebe še vedno enake.
»Če se nevarnost ponavlja, se ji privadimo. Voda je zgled za pravilno ravnanje v takih okoliščinah. Teče dalje in dalje in povsem napolni vse, čez kar teče; ne ustraši se nevarnih točk niti slapov in nikoli ne izgubi svoje prave narave. V vseh okoliščinah si ostane zvesta. Če je človek iskren, ko se znajde v težavah, lahko srce podobno predre v pomen položaja. Ko pa smo v sebi že obvladali problem, bo samo po sebi razumljivo, da bo tisto, kar bomo storili, tudi uspešno. V nevarnosti je najpomembnejše, da zares storimo vse, kar je treba storiti – temeljitost – in napredujemo, da ne bi propadli, če bi se v nevarnosti obotavljali.
Voda doseže svoj cilj tako, da se nikjer ne ustavi. Preden odteče naprej, napolni sleherno kotanjo. Tako ravna tudi vzvišeni človek; poskrbi za to, da dobro postane zanj trdna značajska poteza in ne zgolj nekaj naključnega, enkratnega.«
(iz heksagrama 29, Brezdanje/Voda)
»V starodavni Kitajski so včasih preseljevali glavna mesta, deloma zaradi ugodnejše lege, deloma zaradi zamenjave v dinastiji. V stoletjih se je arhitektura spreminjala, toda oblika vodnjaka je ostala enaka vse od pradavnih časov pa do danes. Zato je vodnjak simbol tiste socialne strukture, ki jo je razvilo človeštvo za zadovoljevanje svojih najbolj temeljnih potreb in ki je neodvisna od vseh političnih oblik. Politične strukture se spreminjajo, kakor se tudi narodi, toda človeško življenje s svojimi potrebami ostaja večno isto – tega ni mogoče spremeniti. Življenje je tudi neizčrpno. Ne raste niti bolj niti manj; obstaja za enega in za vse. Rodovi prihajajo in odhajajo, vsi pa uživajo življenje v njegovem neizčrpnem izobilju.«
(iz heksagrama 48, Vodnjak)
»Temno se oklepa svetlega in tako poudarja njegovo svetlost. Svetla stvar, ki oddaja svetlobo, mora imeti v sebi nekaj vztrajnega, sicer bo sčasoma sama sebe izžarela.
Vse, kar daje svetlobo, mora imeti nekaj, česar se oprijema, da lahko sveti naprej.
Sonce in luna se oklepata neba, žito, trava in drevesa se oklepajo zemlje. Tako se tudi dvojna jasnost predanega človeka oklepa tistega, kar je prav, in lahko s tem oblikuje svet. Človeško življenje na Zemlji je odvisno in nesvobodno, ko pa človek to omejenost prizna in se preda odvisnosti od skladnih in dobrih sil vesolja, doseže uspeh. Če človek v sebi goji to popustljivost in prostovoljno odvisnost, brez težav doseže čistost brez ostrine in si najde svoj prostor na svetu.«
(iz heksagrama 30, Oklepajoče se/Ogenj)
»Človek si ne sme dovoliti, da bi ga neugodne razmere potegnile za sabo, ne da bi se temu uprl, niti da bi omajale njegovo stanovitnost. Temu se lahko izogne, če ohrani svojo duhovno razsvetljenost, navzven pa je popustljiv in poslušen. S tako držo lahko premaga tudi najhujšo stisko.
Včasih se res zgodi, da mora človek prikrivati svojo razsvetljenost, da lahko v svojem neposrednem okolju uveljavi svojo voljo.
Vztrajnost mora temeljiti na najgloblji zavesti, ne sme pa biti opazna na zunaj. Le tako lahko človek kljub težavam ohrani svojo voljo.«
(iz heksagrama 36, Zatemnitev svetlobe)
Vir: Yijing = Knjiga premen, Ljubljana: Domus 1992, zbirka Sopotja, prevod Maja Milčinski
