Metoda Brainspotting integrira spoznanja relacijske psihoterapije, telesne psihoterapije in je usklajen s spoznanji najnovejših raziskav o delovanju možganov. S svojim delovanjem aktivira in pospešuje naravno sposobnost organizma za samozdravljenje in možganom omogoči, da psihološke težave ozdravijo na način, ki se odvija tudi pri zdravljenju fizičnih ran. Uporablja se znotraj varnega in uglašenega psihoterapevtskega odnosa.
Metodo Brainspotting je leta 2003 odkril dr. David Grand pri delu s 16-letno umetnostno drsalko. Grand je bil takrat že izkušen psihoterapevt, učitelj in supervizor v privatni praksi v New Yorku. Talentirana in predana vrhunska športnica je v psihoterapevtski proces vstopila zaradi težav z nastopanjem na tekmovanjih višjega nivoja, na katerih zaradi tesnobe in simptomov disociacije ni dosegala pričakovanih rezultatov. Grand je pri delu s klientko uporabljal integracijo relacijske terapije, metode EMDR (desenzitizacija in ponovna predelava z očesnim gibanjem) in somatskega doživljanja. H klientkinim težavam na nastopih so prispevale številne travmatske izkušnje znotraj primarne družine ter dolga zgodovina športnih poškodb, neuspehov in ponižanj. Terapija je bila večinoma uspešna, a klientka po letu terapevtskega dela še vedno ni uspela izvesti trojnega zasuka, skoka, ki med umetnostnimi drsalci ne velja za najtežjega in je obvezni del vsakega tekmovalnega programa.
Zamrznjena travmatska izkušnja odraža potrebo telesa in možganov po preživetju in onemogoča stanje notranjega ravnovesja. Le-ta je shranjena v nevrološkem sistemu posameznika, zato je pomembno, da predelava poteka znotraj njega. Ustrezno, varno in podporno okolje omogočajo telesu in možganom, da poiščejo blokado, jo predelajo in osvobodijo. Tu se nato odpre prostor za novo doživljanje sebe, za pomembne spremembe, ki si jih želimo narediti v življenju, za razvoj kreativnosti in lastnih potencialov.
Da bi ozdravila blokado pri skoku, je Grand klientko vodil, da si je v počasnem posnetku predstavljala, kako izvede skok, začutila občutke v telesu in posnetek zamrznila v trenutku, ko se ji je skok ponesrečil. Nato je z očmi sledila njegovim prstom, ki jih je zelo počasi premikal naprej in nazaj po njenem vidnem polju. Na določeni točki so njene oči začele močno drhteti in nato otrpnile. Presenečen nad odzivom v njenih očeh je Grand roko nagonsko zadržal na mestu, kjer je opazil močno reakcijo, dekle pa je nepremično strmelo v njegov prst. Na površje je privrel nenavadno močan in intenziven tok travmatskih spominov. Privrela je vrsta novih bolečih spominov, ki kljub letu intenzivnega terapevtskega dela še niso prišli na dan. Še bolj presenetljivo pa je bilo, da se je precejšnje število klientkinih »že predelanih« travm ponovno odprlo, klientka pa jih je tokrat procesirala globlje in bolj intenzivno. Po desetih minutah intenzivnega predelovanja, se je proces upočasnil in zaključil, klientkine oči so se sprostile. Začutila je močno olajšanje. Naslednje jutro je klientka navdušeno poročala, da je brez težav izpeljala brezhiben trojni zasuk. Težave s skokom, ki so bile posledica nepredelanih travmatskih spominov, se tudi pozneje niso več ponovile.
Osupljiva sprememba v vedenju klientke je pritegnila Grandovo pozornost. Imel je občutek, da je naletel na nekaj pomembnega, zato je začel iskati refleksne odzive tudi pri ostalih klientih. Ko je zaznal kakršenkoli refleks, je na tem mestu vidnega polja prst ustavil in klienta povabil, naj pogled obdrži točno na tej točki. Ponovno je opazil, da je bil tako proces hitrejši in globlji, hkrati pa so tudi klienti poročali o drugačnem, globljem in močnejšem doživljaju procesa. Številni Grandovi klienti so bili terapevti, ki so metodo preizkusili tudi s svojimi klienti in poročali o podobnih rezultatih.
Na osnovi lastnih ugotovitev in povratnih informacij drugih terapevtov je Grand v nekaj mesecih dognal, da je naletel na novo, močnejšo in bolj učinkovito metodo ter morda novo paradigmo. Zaradi spoznanja, da pogled v ustrezno točko v vidnem polju očitno odpira dostop do področja v možganih, kjer je shranjena informacija o travmi, je metodo poimenoval brainspotting. Grand je po odkritju brainspottinga nadaljeval z razvojem in raziskovanjem metode ter odkril številne načine, kako poiskati ustrezno očesno pozicijo v vidnem polju. O uporabi metode in najnovejših spoznanjih predelave travme izobražuje terapevte po celem svetu. Dandanes brainspotting v svoje delo integrira več kot 13.000 terapevtov.
Metoda brainspotting je močno orodje, ki s svojim delovanjem omogoča dostop do subkortikalnega predela v možganih, kjer je shranjena neintegrirana travmatska izkušnja in s tem možnost zdravljenja zamrznjenih emocionalnih in fi zioloških kapsul. V letu 2012 je bila izpeljana raziskava, ki sta jo izvedla nevroznanstvenik Frank Corrigan in utemeljitelj metode David Grant. Potrdila sta hipotezo, da metoda brainspotting s svojim delovanjem dostopa do neokorteksa, še posebej do desne hemisfere, ter do limbičnega sistema in možganskega debla. Zato torej pravimo, da je brainspotting fiziološki proces s psihološkimi posledicami.
To je odlomek iz članka Sabine Gombač, Mine Paš, Jane Potočnik in dr. Tamare Trobentar naslovom “Predelava psihološke travme z metodo Brainspotting“, ki jo bosta Sabina Gombač in Jana Potočnik predstavli 9. 2. 2020 na kalejdoskopu terapevtskih pristopov na konferenci “Dinamika travme in poti njene integracije” v City Hotelu Ljubljana.
Sabina Gombač, BA Social Pedagog, Integrative Psychotherapist, Brainspotting Therapist, Brainspotting Supervisor, univ. dipl. soc. ped., integrativna psihoterapevtka, brainspotting terapevtka, brainspotting supervizorka.
Mina Paš, MD, Integrative Psychotherapist, Brainspotting Therapist, Brainspotting Supervisor, dr.med., Integrativna psihoterapevtka, brainspotting terapevtka, brainspotting supervizorka.
Jana Potočnik, BA Communication Sciences, Integrative Psychotherapist, Brainspotting Therapist, Brainspotting Supervisor, univ. dipl. kom., integrativna psihoterapevtka, brainspotting terapevtka, brainspotting supervizorka.
Tamara Trobentar, PhD in Psychology, Integrative Psychotherapist, Brainspotting Therapist, Brainspotting Supervisor, doktorica psihologije, integrativna psihoterapevtka, brainspotting terapevtka, brainspotting supervizorka.
